Da bi razumeli, zakaj so hoteli s kapsulami eksplodirali, najprej razumemo kulturo, ki je edinstvena za Japonsko: kulturo nadur. Gotovo so se vsi več ali manj naučili o japonski kulturi nadurnega dela od drugod. V srcih japonskih delavcev migrantov je globoko zasidrana vrsta nenapisanih pravil, kot so odhod iz službe takoj po končanem delu, se bo izkazalo, da nimaš obremenitve, menedžerji, ki delajo nadure do polnoči, ter prihod v podjetje prej kot vodja in odhod domov pozneje.
Čeprav nekateri tramvaji pridejo najpozneje ob 1. uri zjutraj, mnogi zaposleni, ki živijo daleč stran, pogosto delajo nadure in ne morejo ujeti tramvaja domov. Cene taksijev na Japonskem so presenetljivo visoke, zato je pojav kapsulnih hotelov preprosto evangelij za nadurno delo.
»Kapsulni hotel« se v japonščini imenuje »カプセルホテル«, kar je prečrkovanje »kapsulski hotel«. Zasnoval ga je slavni arhitekt Kisho Kurokawa leta 1979 (kar sovpada z japonskim povojnim mehurčkovim gospodarstvom). Združuje vrsto objektov, kot so TV, klimatska naprava, omarice, svetilke itd., Ki lahko v bistvu zadovoljijo nastanitvene potrebe osebe, cena pa bo veliko nižja od običajnih hotelov.
Toda prvotni kapsulni hotel je imel še vedno veliko težav: stiskanje prostora, slaba zasebnost zavese, zastarela oprema, ki ni dohajala razvoja itd. Toda vrsta izboljšav v zadnjih letih je hotele s kapsulami naredila bolj v skladu s potrebami javnosti, priljubljenost pa je tudi naravna stvar. V zadnjih letih japonski hoteli s kapsulami združujejo delo pozno v noč, počitek, obedovanje in kopanje. To daje delavcem migrantom poleg doma prostor za sprostitev in počitek.
